Snovi

KAJ JE SNOV?

Snov je vse, kar zavzema prostor in ima maso. Je vse, česar se lahko dotaknemo, kar lahko otipamo, zavohamo ali začutimo. Preprosto povedano, kemija je povsod okrog nas, je vse, kar nas obdaja, in tudi mi smo iz snovi.

AGREGATNA STANJA

Snovi se lahko nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju. V kakšnem agregatnem stanju se nahaja neka snov, je odvisno od vrste snovi, temperature in tlaka.

Voda, na primer, je lahko v naravi v trdnem (led), tekočem (tekoča voda) ali plinastem (vodna para oz. vodni hlapi) agregatnem stanju. Delci vode so v ledu, tekoči vodi ali v vodnih hlapih enaki.

Trdne snovi imajo določeno obliko in prostornino. Delci trdne snovi so zelo blizu skupaj, se ne morejo gibati, lahko le nihajo sem ter tja. Mednarodna oznaka za snov v trdnem agregatnem stanju je (s) – angl. solid.

Pri segrevanju se delci gibljejo vedno hitreje in so vedno bolj oddaljeni en od drugega. Snov se začne taliti, nastane tekočina. Obratni proces (prehod iz tekočega v trdno agregatno stanje) se imenuje zamrzovanje oz. strjevanje.
Tekočine imajo določeno prostornino, oblika pa je odvisna od oblike posode, v kateri se nahajajo. Delci se v tekočinah bolj prosto gibljejo. Mednarodna oznaka za tekoče agregatno stanje snovi je (l)– angl. liquid.

Pri višji temperaturi se delci v tekočini gibljejo še hitreje. Njihova energija postane tako velika, da premaga privlačne sile med delci v tekočini in tekočina začne prehajati v plinasto agregatno stanje. Proces se imenuje izparevanje, iz tekočine nastane plin. Obratni proces (prehod iz plinastega v tekoče agregatno stanje) imenujemo kondenzacija.

Vir:  Graunar, M., idr., (2018), Kemija danes 1, učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole, Ljubljana, DZS.

Piktogrami za nevarne snovi:

 

 

 

Delite kolegom učiteljem!
Share on LinkedInShare on TumblrTweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someoneShare on RedditPin on Pinterest